Petdeset
je dolgih let minilo že odtlej,
ko prvič z
dovoljenjem je lahko prespal pri njeJ
Amor
natančno je ustrelil svojo puščico,
zadel je njega v
srce, takoj nato še njO
Velel
tedaj je Jože punci: Večno moja boš!
odvrne Pavla mu
nazaj: Za vedno moj boš moŽ
Lepota,
večnost te ljubezni zmaga bitke vse,
zato poroka zlata
s svati zdaj praznuje sE
A
moti se kdor misli, da je konec pravljice...