Mnoga
so leta sedaj že minila,
ko dva
sta se srčka močno zaljubila.
Se
šivati mlada je Metka učila,
mojškra
je malarja k njim povabila.
Janko
je z lojtro in ajmerjem belil,
Amorček
pa puščici dve je izstrelil.
Od
tistega dne jima b'lo je vse fino,
oba sta
šla skupaj tud' prvič v kino.
In
nekega dne jo je Janko zasnubil,
ji sebe
v celoti je zvesto obljubil.
Pred
bogom oba skupaj DA sta dahnila,
ne loči
nikdar več nobena ju sila.
Kaj
kmalu sta hišo veliko skončala,
v njej
kmalu sta Luka in Maja kričala.
So
skupaj imeli v hiši se fino,
ter
kmalu začeli prodajat še vino.
Metka
je kuhala rada obilno,
zato so
odprli še svojo gostilno.
Minila
so leta ob solzah in sreči,
in
močni predanosti njuni žareči.
Sta
rada z veseljem, brez najmanjše muke,
kaj
kmalu krotila in čuvala vnuke.
Naj
zdravje sedaj vama dolgo še služi,
nihče
naj od vaju se ne pomehkuži.
Dajala
sta znanje, ljubiti učila,
med
nami bo večno ta vajina sila.
Ker
zlato poroko sta z nam' praznovala,
vsa
žlahta, pr'jat'lji poklanjamo: HVALA!
Poroke
se biserne tud' veselimo,
veselja, ljubezni še dalje želimo!
